Dolgo sem bila prepričana, da je lastni avto edina smiselna izbira. Avto kot stalnica, nekaj, kar imaš vedno pri roki. Potem pa se je zgodilo obdobje, ko sem ga začela uporabljati vedno manj. Več dela od doma, več hoje, več javnega prevoza. In ko sem en vikend potrebovala večji avto za krajši izlet, sem se prvič resno odločila za najem vozil.
Priznam, na začetku sem bila nekoliko nezaupljiva. Spraševala sem se, ali bo zapleteno, drago ali polno drobnega tiska. A izkušnja me je hitro pomirila. Rezervacija je bila enostavna, izbira jasna, avto pa pripravljen točno ob dogovorjeni uri. Takrat sem prvič pomislila, da najem vozil morda ni samo rešitev v sili, ampak precej pametna alternativa.
Sčasoma sem ugotovila, da ne plačujem samo za avto, ampak tudi za brezskrbnost. Brez skrbi glede servisa, registracije, zavarovanja. Prevzameš, uporabljaš, vrneš. In to je to. Ko sem se vrnila z daljše poti in avto oddala, sem imela občutek, da se mi je ena skrb preprosto izbrisala iz glave. Takrat sem začela razmišljati, ali res potrebujem lasten avto ves čas.
Danes najem vozil uporabljam precej bolj zavestno. Ne impulzivno, ampak premišljeno. Ko vem, da bom avto res potrebovala, ga najamem. Ko ga ne, ga preprosto nimam. Ta svoboda mi je všeč. Manj stvari, manj obveznosti, več izbire.
Opazila sem tudi, da se je spremenil moj odnos do vožnje. Ker avto ni samoumeven, ga uporabljam bolj namensko. Manj brezveznih poti, več premišljenih odločitev. In ko se usedem za volan, vem, zakaj sem tam.
Če bi me pred leti vprašali, ali bi razmišljala drugače, bi rekla ne. Danes pa vem, da najem vozil ni znak, da nečesa nimaš. Je znak, da izbiraš drugače. Bolj prilagodljivo, bolj sproščeno in v skladu s tem, kako živiš.
In ko enkrat izkusiš, kako enostavno je, se težko vrneš k starim navadam. Najem vozil mi ni vzel svobode. Dal mi jo je.