Izola je kraj, kamor se odpeljem, ko potrebujem čas zase

Čas, ki ga namenimo sebi, je vedno dobrodošel. Sama sem se tega začela zavedati dokaj pozna. Ampak saj veste, kako pravijo, boljše pozno kot pa nikoli. Tako je meni Izola kraj, kjer si napolnim svoje baterije. 

Že kot majhna smo vedno hodili v Izolo na morje, kasneje pa se je odvilo tako, da sem imela to srečo, da sem kupila stanovanje v Izoli in tako lahko grem na obalo, kadarkoli želim. Pogosto pride v moje plane za konec tedna Izola, kajti ta kraj mi je res poseben.

Naj bo zima ali poletje, ko mi je Izola vedno lepa in vedno se imam tam lepo. Poleti se zel orada kopam in kolesarim. Ko pa pridejo hladnejši dnevi, se raje posvetim daljšim sprehodom. Tako še bolj spoznam Izolo, ker seveda nisem domačinka. Včasih se kateremu domačinu nasmejim, ko se pogovarjava in mi reče, da jaz bolj poznam Izolo kot pa on. 

Ja, Izola je kraj, ki je meni najljubši v Sloveniji. Sem človek, ki malo potuje izven države, kajti sem prepričana o tem, da je naša Slovenija tako lepa, da nimam prav nobene potrebe, da bi hodila kam drugam. Seveda se s tem ne strinjajo moji domači, ker nekateri radi potujejo, jaz pa sem bolj domača in mi je Slovenija dovolj. 

Ko sem premišljevala, kaj mi nudi Izola, sem ugotovila, da zelo veliko. Tako sem bolj srečen človek, ker se zavedam, kaj imam in kako se lahko imam lepo. Naša obala je tako lepo povezana in Izola je ravno nekje na sredini, tako da se lahko sprehodiš levo ali desno. Sama izbiram daljše neznane poti, kajti rada raziskujem in rada opazujem domačine in njihove vrtove. 

Mogoče pa bo enkrat Izola moj domači kraj, nikoli se ne ve in takrat vem, da bodo moji srečni dnevi.

Za določena plovila seveda potrebuješ izpit

Velikokrat mi je na morju pogled pobegnil na plovila, ki so plula po obali in sem si tega želela tudi sama, a bi kdaj lahko šla z nekom, ki bi me peljal po morju. Da bi sama naredila izpit, se nisem niti počutila tako sposobno in enostavno ga ne bi toliko potrebovala. To so tista poletja, ko vsi uživajo in plovila res pridejo prav. Nekateri gredo na morje z malimi čolnički, drugi imajo malo večje barke, spet drugi jadrnice. 

Poznam kar nekaj ljudi, ki gredo vsako leto na organizirano jadranje, meni osebno ko poslušam mi je res lepo, da pa bi sama za več dni skupaj šla z jadrnico, seveda z usposobljenimi ljudmi, pa nisem nikoli niti pomislila.

No, do dneva, ko sem srečala svojo simpatijo iz otroških let. Nisva se dolgo videla in po kratkem pogovoru, sva nekako prišla na plovila in debata je šla tako daleč, da je povedal, da ima jadrnico na morju in  da organizira jadranja, če bi me kdaj zanimalo. Z nasmehom sem ga pogledala in mu priznala, da še nikoli nisem bila na jadrnici, da so mi plovila sicer na morju zelo všeč, da jih večkrat opazujem iz morja, to pa je tudi vse. Ker sem mu bila še vedno zelo pri srcu, me je povabil na kratek izlet po morju, kjer bi bil samo on in jaz, da če kaj ne bi bilo v redu, če bi mi bilo slabo, se ne bi v redu počutila, da bi šla takoj nazaj. 

Sprejela sem ponudbo, kajti morska plovila so mi bila res všeč in imela sem željo, vendar pa določen strah in ta enodnevni izlet z jadrnico je bila super ideja. Pa sva šla, tam so bila različna plovila in ko sem jaz videla njegovo jadrnico, moram priznati, da sem bila kar šokirana. Bila je velika in prekrasna, tisti dan si bom zapolnila za celo življenje, bila sem kot morska deklica, uživala sem 100 na uro.