Pomlajevanje obraza po štiridesetem

Pa se začne, tudi če ne boste pričakovale, ker vam je koža vedno služila, da ste bil lepe, potem po štiridesetem pa še kako prav pride pomlajevanje obraza, ko vidimo, da se koža spreminja. Nekatere ženske so navajene, da dajejo koži na obrazu več pozornosti, ker niso te srečnice, da bi njihova koža bila lepa, brez aken, napeta, spet druge pa enostavno problematične kože na obrazu ne poznajo.

Sigurno pride čas, pri nekaterih prej, pri nekaterih kasneje, da se koža začne starati in pomlajevanje obraza še kako prav pride, ker koža na obrazu izgubi elastičnost, pojavijo se prve gubice in koža na obrazu ne deluje več tako sveže. Sama sem bila ta srečnica, ko je moja koža bila vedno lepa in se z njo nisem kaj dosti ukvarjala, tako da kozmetičnih izdelkov za kožo na obrazu skoraj nisem poznala. Potem pa me je vse skupaj pri 40 letih presenetilo.

Začela sem opažati ohlapno kožo, kar naenkrat sem slišala, da so me ljudje začeli vikati, kar me prej niso, pa mi je dalo misliti, da se mi je obraz postaral in da bi mi še kako prav prišlo pomlajevanje obraza, da bi moja koža dobila eno vitaminsko bombo, ker sem videla, da jo bom sedaj morala redno negovati.

Pa se je začela moja misija za pomlajevanje obraza, morala sem se poučiti o negi kože na obrazu od vsega začetka, kakšno nega za obraz je primerna, kakšno vrste kožo imam in tako naprej. Ja, res, sem bila srečnica, saj še to nisem vedela, kateri tip kože na obrazu imam, takrat ni bilo pomembno katero kremo sem uporabljala, moja koža je sijala od zdravja. 

Tako sem pri 40 letih naštudirala vse in to je bila moja zadnja priložnost, da sem poskrbela za pomlajevanje obraza, ker če sedaj ne bi negovala kože na obrazu, bi se gubice kar vrstile in elastičnost kože bi se izgubila. 

Za določena plovila seveda potrebuješ izpit

Velikokrat mi je na morju pogled pobegnil na plovila, ki so plula po obali in sem si tega želela tudi sama, a bi kdaj lahko šla z nekom, ki bi me peljal po morju. Da bi sama naredila izpit, se nisem niti počutila tako sposobno in enostavno ga ne bi toliko potrebovala. To so tista poletja, ko vsi uživajo in plovila res pridejo prav. Nekateri gredo na morje z malimi čolnički, drugi imajo malo večje barke, spet drugi jadrnice. 

Poznam kar nekaj ljudi, ki gredo vsako leto na organizirano jadranje, meni osebno ko poslušam mi je res lepo, da pa bi sama za več dni skupaj šla z jadrnico, seveda z usposobljenimi ljudmi, pa nisem nikoli niti pomislila.

No, do dneva, ko sem srečala svojo simpatijo iz otroških let. Nisva se dolgo videla in po kratkem pogovoru, sva nekako prišla na plovila in debata je šla tako daleč, da je povedal, da ima jadrnico na morju in  da organizira jadranja, če bi me kdaj zanimalo. Z nasmehom sem ga pogledala in mu priznala, da še nikoli nisem bila na jadrnici, da so mi plovila sicer na morju zelo všeč, da jih večkrat opazujem iz morja, to pa je tudi vse. Ker sem mu bila še vedno zelo pri srcu, me je povabil na kratek izlet po morju, kjer bi bil samo on in jaz, da če kaj ne bi bilo v redu, če bi mi bilo slabo, se ne bi v redu počutila, da bi šla takoj nazaj. 

Sprejela sem ponudbo, kajti morska plovila so mi bila res všeč in imela sem željo, vendar pa določen strah in ta enodnevni izlet z jadrnico je bila super ideja. Pa sva šla, tam so bila različna plovila in ko sem jaz videla njegovo jadrnico, moram priznati, da sem bila kar šokirana. Bila je velika in prekrasna, tisti dan si bom zapolnila za celo življenje, bila sem kot morska deklica, uživala sem 100 na uro. …